Koža je človeški organ z največjo površino. Ker telo ščiti pred okoljskimi vplivi, je zato tudi najbolj izpostavljena različnim dejavnikom, mnogi izmed njih v njej povzročajo spremembe. Pozorni bodimo, da pravočasno prepoznamo rakave.

Nastanek večine primerov kožnega raka je povezan s izpostavljenostjo sončnim žarkom. Nemelanomski kožni raki so povezani z dolgotrajno izpostavljenostjo sončnim žarkom, za nastanek melanoma pa je lahko nevarno že kratkotrajno prekomerno sončenje (s posledičnimi sončnimi opeklinami).

Poznamo več vrst kožnega raka:

• Bazalnocelični karcinom – najpogostejša oblika kožnega raka. Bolj ogroženi so svetlopolti ljudje. Običajno se pojavi kot bulica na glavi, vratu, rokah, lahko tudi drugje. Tumorji rastejo počasi in se zelo redko razširijo tudi drugam.
• Ploščatocelični karcinom – Skvamozni karcinom je druga najpogostejša oblika kožnega raka, ki je prav tako pogostejši pri svetlopoltih ljudeh. Običajno se pokaže kot rdeča, luskasta bulica na obrazu, uhljih ali ustnicah. Raste počasi in se v zgodnji fazi še ne širi v druge organe.
• Maligni malinom – je najnevarnejša oblika kožnega raka. Nastane iz celic, ki dajejo koži porjavelost. Lahko zraste iz znamenj ali se pojavi na prej nespremenjeni koži. Poznamo več tipov melanoma različnih oblik in barv.

Koža se pred škodljivimi učinki sončnih žarkov brani s tvorbo pigmentov ali melaninov, zaradi česar na soncu porjavimo. Pri sončenju poškodujemo prav tisti sloj kože,  ki je ključen za njeno obnovo, to je bazalni sloj povrhnjice. Zagorelost torej pomeni, da je v koži že prišlo do škodljivih sprememb, ki pa se z leti stalno seštevajo in kopičijo ter se kasneje lahko izrazijo v obliki resnih poškodb kože.

Zaščitite se torej pred soncem (senca, oblačila, klobuk, očala, kreme) in si kožna znamenja redno pregledujte.